Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 11. 2024
Tri novice s polja kulture

Društvo slovenskih pisateljev je letos Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let namenilo dvema pesnikom Miljani Cunta in Robertu Simonišku. 

V organizaciji Društva za Cerkveno glasbo se danes (4.11.) začenja delavnice o liturgični glasbi adventnega časa. 

Pogovoru z Natašo Konc Lorenzutti o knjigi Senca brez človeka, pa lahko danes (v ponedeljek, 4. novembra) ob 18. uri prisluhnete v Mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. 

Tri novice s polja kulture

Društvo slovenskih pisateljev je letos Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let namenilo dvema pesnikom Miljani Cunta in Robertu Simonišku. 

V organizaciji Društva za Cerkveno glasbo se danes (4.11.) začenja delavnice o liturgični glasbi adventnega časa. 

Pogovoru z Natašo Konc Lorenzutti o knjigi Senca brez človeka, pa lahko danes (v ponedeljek, 4. novembra) ob 18. uri prisluhnete v Mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. 

kulturaliteraturaJenkova nagradaMiljana CuntaRobert SimonišekNataša Konc Lorenzutti

Kulturni utrinki

Tri novice s polja kulture

Društvo slovenskih pisateljev je letos Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let namenilo dvema pesnikom Miljani Cunta in Robertu Simonišku. 

V organizaciji Društva za Cerkveno glasbo se danes (4.11.) začenja delavnice o liturgični glasbi adventnega časa. 

Pogovoru z Natašo Konc Lorenzutti o knjigi Senca brez človeka, pa lahko danes (v ponedeljek, 4. novembra) ob 18. uri prisluhnete v Mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. 

VEČ ...|4. 11. 2024
Tri novice s polja kulture

Društvo slovenskih pisateljev je letos Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let namenilo dvema pesnikom Miljani Cunta in Robertu Simonišku. 

V organizaciji Društva za Cerkveno glasbo se danes (4.11.) začenja delavnice o liturgični glasbi adventnega časa. 

Pogovoru z Natašo Konc Lorenzutti o knjigi Senca brez človeka, pa lahko danes (v ponedeljek, 4. novembra) ob 18. uri prisluhnete v Mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJenkova nagradaMiljana CuntaRobert SimonišekNataša Konc Lorenzutti

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 3. 2021
Nataša Konc Lorenzutti o zgodbi na katehetskem simpoziju

Nataša Konc Lorenzutti o zgodbi na katehetskem simpoziju

kulturaNataša Konc Lorenzutti

Kulturni utrinki

Nataša Konc Lorenzutti o zgodbi na katehetskem simpoziju
VEČ ...|3. 3. 2021
Nataša Konc Lorenzutti o zgodbi na katehetskem simpoziju

Jože Bartolj

kulturaNataša Konc Lorenzutti

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 8. 2018
Predstavitev filma o sestri Leopoldnini Brandis z naslovom Od grofične do služabnice

Usmiljenke in Marijine sestre so v ponedeljek, 27. avgusta, v Galeriji Družina pripravile novinarsko konferenco, na kateri so predstavile igrano-dokumentarni film o Leopoldini Jožefi Brandis z naslovom Od grofične do služabnice. Leta 2015, ko je minilo 200 let od njenega rojstva, se je začel postopek za njeno beatifikacijo. Film je režirala s. Andreja Čakš, glavno vlogo je odigrala Nataša Konc Lorenzutti.

Predstavitev filma o sestri Leopoldnini Brandis z naslovom Od grofične do služabnice

Usmiljenke in Marijine sestre so v ponedeljek, 27. avgusta, v Galeriji Družina pripravile novinarsko konferenco, na kateri so predstavile igrano-dokumentarni film o Leopoldini Jožefi Brandis z naslovom Od grofične do služabnice. Leta 2015, ko je minilo 200 let od njenega rojstva, se je začel postopek za njeno beatifikacijo. Film je režirala s. Andreja Čakš, glavno vlogo je odigrala Nataša Konc Lorenzutti.

kulturafilm o Leopoldini Jožefi BrandisOd grofične do služabnices. Andreja ČakšNataša Konc Lorenzutti

Kulturni utrinki

Predstavitev filma o sestri Leopoldnini Brandis z naslovom Od grofične do služabnice
Usmiljenke in Marijine sestre so v ponedeljek, 27. avgusta, v Galeriji Družina pripravile novinarsko konferenco, na kateri so predstavile igrano-dokumentarni film o Leopoldini Jožefi Brandis z naslovom Od grofične do služabnice. Leta 2015, ko je minilo 200 let od njenega rojstva, se je začel postopek za njeno beatifikacijo. Film je režirala s. Andreja Čakš, glavno vlogo je odigrala Nataša Konc Lorenzutti.
VEČ ...|30. 8. 2018
Predstavitev filma o sestri Leopoldnini Brandis z naslovom Od grofične do služabnice
Usmiljenke in Marijine sestre so v ponedeljek, 27. avgusta, v Galeriji Družina pripravile novinarsko konferenco, na kateri so predstavile igrano-dokumentarni film o Leopoldini Jožefi Brandis z naslovom Od grofične do služabnice. Leta 2015, ko je minilo 200 let od njenega rojstva, se je začel postopek za njeno beatifikacijo. Film je režirala s. Andreja Čakš, glavno vlogo je odigrala Nataša Konc Lorenzutti.

Jože Bartolj

kulturafilm o Leopoldini Jožefi BrandisOd grofične do služabnices. Andreja ČakšNataša Konc Lorenzutti

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 4. 2025
Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Ritem srca

VEČ ...|4. 4. 2025
Nova Mana vabi na koncert 10. aprila

Vam je poznano ime skupine Mana? Prav gotovo poznate vsaj katero od njihovih pesmi, ki so leta 2009 izšle na njihovem edinem albumu Ti. Po mnogih letih pa se glasbena zapuščina Alenka Zwitterja oživlja in spravlja v življenje pod okriljem nove glasbene zasedbe: Nova Mana.

Več o njihovem ustvarjanju in koncertu, ki ga pripravljajo sta v pogovoru z Blažem Lesnikom razkrila Maša Leskovar in Primož Križaj.

Nova Mana vabi na koncert 10. aprila

Vam je poznano ime skupine Mana? Prav gotovo poznate vsaj katero od njihovih pesmi, ki so leta 2009 izšle na njihovem edinem albumu Ti. Po mnogih letih pa se glasbena zapuščina Alenka Zwitterja oživlja in spravlja v življenje pod okriljem nove glasbene zasedbe: Nova Mana.

Več o njihovem ustvarjanju in koncertu, ki ga pripravljajo sta v pogovoru z Blažem Lesnikom razkrila Maša Leskovar in Primož Križaj.

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovostikoncert

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Mladoskop

VEČ ...|4. 4. 2025
Mladi iskreno o navezanosti ter pre/pogosti rabi telefonov

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo. 

Mladi iskreno o navezanosti ter pre/pogosti rabi telefonov

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo. 

Nataša Ličen

mladiodnositehnologijapogovorizobraževanje